Premier Golob: Pri znanju s področja umetne inteligence ne zaostajamo za svetom

Predsednik vlade Robert Golob je ob današnjem zagonu Slovenske tovarne umetne inteligence (SLAIF) izpostavil, da Slovenija na področju umetne inteligence razpolaga s konkurenčnim znanjem. Nova ustanova bo ključna za prenos teh kompetenc v prakso, s čimer bo pospešila vpeljavo naprednih tehnologij v gospodarstvo, javno upravo in raziskovalno sfero.
Zagon Slovenske tovarne umetne inteligence (SLAIF) so danes obeležili z otvoritvenim dogodkom v Ljubljani, na katerem se je zbralo več kot 200 predstavnikov gospodarstva, akademsko-raziskovalne sfere in javne uprave.
"Nekateri menijo, da zastajamo na področju umetne inteligence. Mogoče to drži na področju infrastrukture, ampak s koraki, kakršen je današnji, imamo možnost ta zaostanek nadoknaditi," je v nagovoru zbranim dejal predsednik vlade Robert Golob.
Po prepričanju premierja pa zagotovo ne zaostajamo pri znanju s področja umetne inteligence. Zato je treba vzpostaviti pogoje za izkoriščanje tega znanja in ga prenesti v gospodarstvo. In ravno v tem vidi Golob največjo prednost tovarne umetne inteligence in novega superračunalnika.
Novi superračunalnik pa, kot je poudaril premier, ne bo namenjen zgolj znanstvenikom, temveč bo dostopen tudi drugim, pri čemer bosta v ospredju industrija in gospodarstvo.

"Prav tako vlada razmišlja o dostopu za državljane in državljanke, s čimer bi vzpostavili nacionalno platformo generativne umetne inteligence, nameščene v Slovenski tovarni umetne inteligence," je še dejal Golob.
Odprtje Slovenske tovarne umetne inteligence pa ni pomembno le za Slovenijo, ampak za celotno EU, je poudarila vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše. Ob tem je spomnila, da je SLAIF ena izmed 19 tovarn umetne inteligence, ki se jih trenutno vzpostavlja po EU.
"Doseganje tehnološke suverenosti ni zgolj politična ambicija, ampak korak, s katerim moramo oblikovati svojo lastno digitalno prihodnost," je poudarila.
Tehnični koordinator projekta SLAIF je Institut Jožef Stefan. Poleg IJS v projektu sodelujejo še Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza v Novi Gorici, Univerza na Primorskem, Fakulteta za informacijske študije Novo mesto, inštitut Izum, Akademska in raziskovalna mreža Slovenije (Arnes), Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in Tehnološki park Ljubljana.

"Slovenska tovarna umetne inteligence je zelo pogumna nacionalna pobuda, ki je neposredno povezana z evropskim ekosistemom za umetno inteligenco," je zbranim dejal direktor IJS Leon Cizelj.
IJS si bo prizadeval, da bo SLAIF uspešen za raziskave, industrijo, javni sektor in državljane, je poudaril Cizelj.
SLAIF bo zagotovil, da Slovenija ne bo zgolj uporabnik umetne inteligence, ampak da bo aktivno prispevala k evropski tehnološki suverenosti in konkurenčnosti, je prepričan tehnični koordinator projekta Sašo Džeroski z IJS.
Da bo Slovenija imela tovarno umetne inteligence, je po njegovem prepričanju posledica dejstva, da ima močni skupnosti na področju umetne inteligence in superračunalništva, ki med seboj tudi izvrstno sodelujeta.

Projekt SLAIF bo tako podpiral rast slovenskega ekosistema za umetno inteligenco ter pomagal pri uvajanju umetne inteligence v industriji, javnem sektorju in znanosti. Med storitvami, ki jih bo uporabnikom nudila Slovenska tovarna umetne inteligence, je razvoj modelov umetne inteligence, omogočanje dostopa do podatkov in visokozmogljive računalniške strojne opreme ter usposabljanje s področja umetne inteligence.
Pomemben del tovarne umetne inteligence bo predstavljal že omenjeni novi superračunalnik. Skupna vrednost projekta je 135 milijonov evrov, od tega bo za samo tovarno namenjenih 12 milijonov evrov, je predstavil Džeroski.
Projekt sofinancirata Slovenija in evropski program skupnega podjetja EuroHPC.
V okviru današnjega dogodka je potekala tudi panelna razprava, na kateri so sodelovali predstavniki tovarn umetne inteligence iz Avstrije, Španije in Italije ter predstavniki gospodarstva.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje